V veljavi je šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP6) – Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE).
Med novimi ukrepi, ki jih prinaša šesti protikoronski paket za gospodarstvo, je delno povračilo nepokritih fiksnih stroškov podjetij, vnovična možnost odloga plačila davkov ali njihovega obročnega plačila, podaljšuje se možnost odloga odplačevanja posojil, nekatere že sprejete ukrepe iz prejšnjih paketov pa novi zakon podaljšuje.

Subvencioniranje fiksnih stroškov (vprašanja in odgovori FURS-a)

  • Do pomoči so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirane najpozneje 1. septembra 2020 in imajo vsaj enega redno zaposlenega na dan uveljavitve zakona, samozaposleni, ki so bili na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe (enoosebni d. o. o.) in so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  • Upravičenci so tisti, ki jim zaradi posledic epidemije prihodek od prodaje upade za najmanj 30 odstotkov v upravičenem obdobju, to je od oktobra do decembra 2020.
  • Za upravičence, ki jim bodo prihodki upadli:
    • za 30 – 70 % v letošnjem zadnjem četrtletju glede na isto lansko obdobje, bo pomoč znašala v višini 1,8 % letnih prihodkov od prodaje za leto 2019,
    • za več kot 70 % v letošnjem zadnjem četrtletju glede na isto lansko obdobje, bo pomoč znašala v višini 3,6 % letnih prihodkov od prodaje za leto 2019.
  • Če je upravičenec pričel opravljati dejavnost po 1. oktobru 2019, se izvede preračun prihodkov od prodaje od registracije podjetja do vključno 1. septembra 2020, preračunano na enako obračunsko obdobje.
  • Pri tem je treba upoštevati še omejitev višine subvencije na:
    • največ 1.000 € na zaposlenega na mesec (torej največ 3.000 € na zaposlenega za celotno četrtletje),
    • največ 70 % čiste izgube upravičenca (od 1.10. do 31.12.2020), ki je srednje ali veliko podjetje oz.
    • največ 90 % čiste izgube upravičenca (od 1.10. do 31.12.2020), ki je mikro ali malo podjetje in
    • največ 800 tisoč € skupaj z drugimi prejetimi pomočmi za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, za upravičence registrirane pred 1.10.2019 znesek skupne pomoči ne sme presegati 3 mio EUR.
  • Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj.
  • Za subvencioniranje fiksnih stroškov zaprosite z oddajo izjave na e-davkih (na voljo od 14. decembra), katero je potrebno oddati najpozneje do 31. decembra.
  • Upravičenci predložijo izjavo z oceno izpada prihodkov od prodaje in oceno neto izgube v upravičenem obdobju.
  • Izplačila pomoči bodo izvedena v enkratnem znesku, najkasneje 20.01.2021.

Začasno čakanje na delo

  • Subvencioniranje čakanja na delo, ki velja že od spomladi, se podaljšuje do 31.01.2021, pri čemer se višina povračila plače zvišuje na višino povprečne plače v državi.
  • Do povračila za čakanje na delo so upravičeni delodajalci, ki so jim po njihovi oceni glede na leto 2019 prihodki od prodaje upadli za 20 % oz. glede na povprečne mesečne lanske (če niso poslovali vse leto) oz. povprečne mesečne prihodke do 12. marca, če poslujejo od letos.
  • Od 2.12.2020 je na portalu za delodajalce na voljo nova vloga za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije.
  • Vlogo je potrebno predložite elektronsko, v roku 8 dni od napotitve zaposlenega na začasno čakanje.
  • Po novem zakonu je možno uveljavljati 80% ali 100 % povračilo izplačanih nadomestil plače (1. bruto) za november 2020 do izteka upravičenosti, če skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih zakonih pri vas ne presega 800.000 EUR za posamezno podjetje.
  • Izjava glede višine prejetih sredstev in možnost izbire med 80 % ali 100 % povračila nadomestila plače je zajeta v novi vlogi.
  • Skrajni rok za oddajo vlog je 15.01.2021 in velja tudi za napotitve do 31.01.2021.

Poenostavljeno elektronsko pošiljanje obvestil o delu na domu

  • Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.
  • V obvestilu je potrebno navesti podatke o delodajalcu (naziv, naslov, matično številko in dejavnost, ki jo opravlja), podatke o delavcih, ki bodo opravljali delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo opravljal delavec, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu), opredeliti je potrebno tudi morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
  • V vzpostavitvijo elektronskega obrazca, ki je na voljo na portalu SPOT, je poenostavljen način obveščanja o pošiljanju obvestil o delu na domu za zaposlene.
    Delodajalcem, ki so letos že obvestili Inšpektorat za delo o organiziranju dela na domu, in se obdobje, na katerega se je obvestilo nanašalo, še ni izteklo, v tem trenutku ni treba ponovno poslati obvestila o delu na domu.
    Novo obvestilo o nameravanem organiziranju dela na domu bo potrebno poslati najkasneje z novim letom. Delodajalcem je predlagano, da v obvestilo vnesejo podatke za daljše časovno obdobje.
  • Delodajalci ali njihove odgovorne oz. pooblaščene osebe, si morajo za oddajo obrazca predhodno urediti pooblastilo za oddajo.
    Več informacij:
    http://evem.gov.si/evem/cms/news/detailEugo.evem?srcsi_cms_news_id=7982.

Poenostavljen način odlaganja davčnih obveznosti v skladu s PKP6

  • Na podlagi PKP6 lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije (prvi odstavek 67. člena ZIUOPDVE).
  • Odlog oziroma obročno plačilo je mogoče odobriti za vse davčne obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ne glede na to v kakšni obliki se plačujejo (kot končni davek, akontacije davka ali davčni odtegljaj).
  • Prav tako se plačilna ugodnost poslovnemu subjektu na podlagi PKP6 lahko odobri tudi za neplačane prispevke (za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje in za starševsko varstvo).

Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil

  • Zakon omogoča nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov.
  • Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 1. 2021. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 12. 2020.
  • Vlada lahko s sklepom ukrep odloga podaljša še za obdobje 12 mesecev.

Oprostitev najemnin (najemojemalci), če je lastnik država ali lokalna skupnost

Zakon ureja področje najemnin, in sicer se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju RS oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti ni bilo dopustno, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, pod določenimi pogoji ne zaračunava najemnina ali del najemnine.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško, telefon: 07/490 22 25 ali 07/490 22 24.

Objavljeno: SPOT Svetovanje Posavje, avtor: Mateja Jurečič

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

    07/ 490 22 2