Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) je bil sprejet 11. novembra 2025, objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/25 dne 19. novembra 2025 ter stopil v veljavo 20. novembra 2025.

Spremembe pri vstopu in izstopu v sistem normiranih odhodkov

I. VSTOP v sistem normiranih odhodkov

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Če boste želeli preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih na sistem normirancev, boste morali upoštevati nove prihodkovne meje, ki veljajo že za leto 2025.

Prihodkovni pogoji:
50.000 evrov (prej 30.000 EUR) za vse zavezance ali
120.000 evrov (prej 60.000 EUR), če ste bili v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev;
120.000 evrov na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 evrov), ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primerih zavezancev iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (kmečka gospodinjstva, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih/normiranih odhodkih).

KLJUČNA NOVOST: Če ste izstopili iz sistema normiranih odhodkov ali prenehali z dejavnostjo od 1. 1. 2026 dalje, lahko ponovno vstopite v sistem normiranosti šele po preteku več kot 5 let (davčno leto prenehanja se ne upošteva).

II. IZSTOP iz sistema normiranih odhodkov
Skladno s trinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ, mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in mora izstopiti iz sistema normiranstva, če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega:
120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»redni s.p.« v obeh predhodnih letih),
50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»popoldanski s.p.« v obeh predhodnih letih),
85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),
120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

KLJUČNA NOVOST: Pri izračunu povprečja se upošteva tudi leto, ko dejavnost ni bila opravljana (prihodki = 0 EUR).

Za ugotavljanje vstopnih in izstopnih pogojev za normirance se upoštevajo:
zadnja 3 zaporedna leta pred letom odločitve za vstop v sistem normiranstva,
• upošteva se tudi leto, ko dejavnost ni bila opravljana (0 € prihodkov).

Navedeni pogoji se tako upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

III. NOVA DAVČNA LESTVICA

Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Nova, progresivna davčna lestvica bo veljala za davčne obračune za leto 2026 in naprej, in sicer:

Redni s.p. (polno zavarovanje vsaj 9 mesecev iz naslova opravljanja dejavnosti):
• 20% do davčne osnove 72.000 EUR
• 35% nad 72.000 EUR davčne osnove

Popoldanski s.p. (brez polnega zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti):
• 20% do davčne osnove 33.000 EUR
• 35% nad 33.000 EUR davčne osnove

Kmetje:
• 20% do davčne osnove 72.000 EUR na nosilca/člana
• 35% nad 72.000 EUR davčne osnove

NORMIRANSTVO ALI UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE PO DEJANSKIH STROŠKIH?

Primer s. p., kjer zavezanec ni bil normiranec v letu 2025 in se je davčna osnova ugotavljala na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Kaj se zavezancu bolj izplača pri 50.000 in pri 100.000 evrih prihodkov?

Pri 100.000 EUR prometa je normiranstvo običajno NEUGODNO, ker:
• Za 40.000 EUR prihodkov ni priznanih normiranih odhodkov (0%).
• Ne morete uveljavljati davčnih olajšav.
Priporočilo: Če imate veliko dejanskih odhodkov (material, najemnina, oprema, …) ali/in možnost uveljavljanja davčnih olajšav (vzdrževani družinski člani, R&R), je ugodneje ostati pri dejanskih odhodkih.

Pri 50.000 EUR prometa je normiranstvo UGODNO, ker:
• 80% normiranih odhodkov (40.000 EUR) za prihodke do višine 60.000 EUR.
• Dohodnina davčne osnove po stopnji 20% kot dokončen davek.
• Poenostavljeno vodenje evidenc – samo evidenca izdanih računov.

KAJ NOVOSTI POMENIJO ZA »SEZONSKE DELAVCE«?

Če delate v turizmu kot sezonski delavec (na primer le tri poletne mesece), sicer pa ste redno zaposleni drugje, ste lahko do sedaj za čas sezone odprli t. i. popoldanski s.p. kot normiranec. To ste lahko počeli vsako leto, zgolj za obdobje opravljanja dejavnosti. V tem času ste mesečno plačevali pavšalne prispevke in davek, s.p. pa ste po potrebi odpirali in zapirali. Na podoben način so delovali tudi posamezniki, ki delajo projektno, ali na primer glasbeniki, ki nastopajo predvsem v prazničnem času. S 1. 1. 2026 pa takšno odpiranje in zapiranje s.p.-ja, ob hkratnem ostajanju v sistemu normiranstva, ne bo več mogoče oziroma bo dovoljeno le enkrat. To pomeni, da boste morali, če boste želeli ostati popoldanski normiranec, s.p. ohraniti odprt skozi celotno poslovno leto in v tem času tudi redno plačevati prispevke, ne glede na to, ali dejavnost dejansko opravljate ali ne. Če pa boste želeli še naprej odpirati in zapirati s.p. po potrebi, kot ste to počeli do zdaj, ne boste več mogli uporabljati normiranih odhodkov, temveč boste morali davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

OSTALE NOVOSTI V LETU 2026

Zimski regres

Delodajalci so morali do 18. decembra 2025 obvezno izplačati zimski regres – božičnico v višini 639 EUR. V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko določi poznejši rok izplačila zimskega regresa, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

Roki za obračun in plačilo akontacije

Podaljšuje se rok za predložitev davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora in sicer z 20 na 30 dni. Podaljšuje se rok za plačilo poračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in akontacije od davka od dohodka pravnih oseb. S 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna se ta podaljšuje na 30 dni od zakonsko določenega skrajnega roka za predložitev davčnega obračuna.

Novosti pri statusnem preoblikovanju

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb prinaša pomembno novost pri statusnih preoblikovanjih podjetij. Novela namreč prinaša novo definicijo »obrata« za namene statusnih preoblikovanj ter zahtevo, da mora »obrat« obstajati že pred transakcijo. Ni torej dovolj, kot je veljalo do zdaj, da lahko obrat nastane šele hkrati s transakcijo. S tem je povezana tudi sprememba zakona o davčnem postopku, po katerem se bo postopek pridobitve davčne nevtralnosti statusnega preoblikovanja na FURSu lahko izvedel šele po končanju pravnega dela. To je po vpisu v register. Torej, še pred samo izvedbo postopka ne boste mogli z gotovostjo izvedeti, ali boste ob statusnem preoblikovanju plačali davek na kapitalski dobiček ali ne.

Sistem eDAVKI

Preko sistema eDavki bodo morali vse vloge na FURS poslati tako pravne osebe, kot tudi samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Odlogi, obroki, izvršba

Spremembe se obetajo tudi glede davčnih izvršb in sicer lahko FURS odloži davčno izvršbo, če se zavezanec pritoži, do odločitve o pritožbi. V primeru, da FURS pritožbi ne ugodi, pa bo moral davčni zavezanec za čas odložitve izvršbe plačati dvoodstotne letne obresti. Pri tem odložitev izvršbe ni dovoljena za prispevke za socialno varnost. V primeru, da FURS odobri obročno plačilo, bo najnižji obrok za pravne osebe in podjetnike po posamezni vrsti davka 200 EUR. Po novem ne bo več možnosti odpisa ali delnega odpisa za davčno obveznost, ugotovljeno v zvezi z navideznim pravnim poslom, izogibanjem ali zlorabo predpisov. Poleg tega pa se ukinja tudi možnost obročnega plačila davka ali odloga plačila davka za tiste davke, za katere je davčni zavezanec enkrat že dobil odobren odlog ali obroke. Po novem se bodo zarubljeni predmeti, v primeru neuspešne prodaje na drugi javni dražbi, lahko prodali na kateregakoli od predpisanih načinov prodaje, tudi na (vnovični) javni dražbi, pa s prodajo dolžniku, z zbiranjem ponudb, neposredno pogodbo ali s komisijsko prodajo.

Davek za mednarodne skupine

S prenosom direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja se uvajajo nove obveznosti glede davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij. Davčne informacije z enotnega obrazca za obračun povrhnjega davka se bodo avtomatično izmenjale z davčnimi organi v drugih državah članicah EU. To bo omogočilo izračun povrhnjega davka kot razlike med dejansko davčno stopnjo in 15-odstotno minimalno davčno stopnjo.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje – CPT Krško, CKŽ 46, Krško, telefon 07/490 22 25.

Viri:

1. Finančna uprava RS – www.fu.gov.si
2. Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR)

Avtor: Mateja Jurečič, svetovalka SPOT

Objavljeno: SPOT Svetovanje Posavje, 29. 12. 2025